 Mad¾arska se nahaja v srcu Evrope, v Karpatskoj kotlini, objemana verigom gorovja Karpatov, Alp in z ju¾noslovanskimi gorami.
Mad¾ari so prihajali v Karpatsko kotlino v VII. stoletju, leta 895 iskajoè varsto in novo domovino pred napadom turèijskih peèenegov napotili so se proti Karpatski kotlini. V osebi Árpáda izbrali so si poglavarja izmed sebe. Mad¾arska do konca XI. stoletja dvigajoè se za srednjoevropsko oblast na vzhodu in jugu nastopila kot osvajaè. Leta 1301 izumrli su Arpadovièi jih so nasledili na prestolu neapeljsko-francoski An¾ujci. Vlada drugega kralja An¾uvinca poglavito znamenita po osvajalni politiki. Mad¾arska je postala srednjeevropska velesila in ta status je znala shranjevati do leta 1490, do smrti Matja¾a I. Kulturelni napredek, ustanovaljenje prve mad¾arske univerze (Pécs, 1372) portjuje to, da za èasa krize v Zahodni Evropi Mad¾arska An¾ujcev se je razcetala.
Medtem ko Turki so neposredno grozili dr¾avi. (zaèetek 15. stoletja). Podjarmitev je oviral legendarni vojskovodja János Hunyadi. Njegov sin, Mátyás (Corvin) Hunyadi je izbran za kralja izpod svojih dvajset let leta 1458. Potem v bitki pri Mohácsu (1526) mad¾arska vojska je pretrpetla poraz, kar je na dolgi èas ¾igosal usodo dr¾ave. Dr¾ava se je razpala na tri dele. Sveta Liga je leta 1686 osvobodila Budim. Najveèji reprezentant mad¾arskega plemi¹kega liberalizma, gróf István Széchenyi je prepoznal, da primarni vzrok zaostalega stanja Mad¾arske je feudalni sistem. Lajos Kossuth drugi iztaknuti mad¾arski politik tega èasa je zastopal radikalnej¹i smer od Széchenyija in apeliral je na ¹iroko javnost. 15. marca leta 1848. se je izbruhnila revolucija v Pe¹ti, in potem na inicijativo Ferenca Deáka, "modrijana domovine” so se zaèele obravnave za nagodbo. Kot posledica tega Habzbur¹ka imperija se je leta 1867 spremenila v Avstro-Ogrsko dualistièno dr¾avno zvezo. Leta 1914. Mad¾arska je na strani Avstijanacev stopila v I. svetsko vojno, ki je leta 1918 konèana z porazom. V juniju leta 1920 je podpisana trianonska pogodba (Versailles)
V II. svetovni vojni dr¾ava je zopet bojevala na strani Nemcev. Na koncu vojne, po porazu dr¾ava je stavljena pod Rusko vlast. V februarju leta 1956 umrl je Stalin, kar je dal zraèak upa za mo¾nost demokratizacije za mad¾arski narod. 23. oktobra leta 1956 je izbruhnila revolucija, ki jo so ruske èete zadu¹ile.
Do konca 80-tih let je Sovjetska Republika uvidela, da je stopila v krizo in ne ve obdr¾evati srednjeevropsko oblasno cono. 23. oktobra 1989 je oklicana Republika Mad¾arska.
12. marca leta 1999. dr¾ava se pridru¾ila zvezi NATO, a 1. maja leta 2004. se je pridru¾ila Evropski Uniji.
|
