 Zemljepis:
Mad¾arska se nahaja v srednjem delu Evrope, v Karpatski kotlini, objemana od Karpatov, Alp in Dinarskih Alp med severno zemljepisno ¹irino 45°44'-48°35' in vzhodno dol¾ino 16°07'-22°54'.
Podroèje: 93 030 kvadratnih kilometrov, to je 1 odstotek povr¹ine Evrope.
Skoraj trièetrtina povr¹ine dr¾ave je ni¾ina, enapetina je grièevje ne vi¹je od 400 metrov, komaj pet odstotek je sredogorje z vi¹ino med 400 in 1000 metri.
Najvi¹ja toèka dr¾ave je vrh Kékes (1014 metrov) v gorovju Mátra.
Prebivalstvo:
Prebivalstvo Mad¾arske je januarja 2005 ¹telo 10 096 tisoè prebivalcev, ta ¹tevilka se postopoma zmanj¹uje.
Naseljenost: 108,5 oseb/km2
Podneblje:
Mad¾arska se nahaja v zmereni coni podneblja, na meji in podroèju vplivov treh velikih podneblij, okeansko, kontinentalno in mediteransko. Vreme se vèasi muhasto menja, njegova znaèilnost zaradi zapiranosti Karpatske kotline nagiba proti su¹i – posebej na Ni¾ini.
Najpomembnej¹e reke:
Dr¾avo razseka reka Donava, ki je po vrsti druga najveèja reka v Evropi in glavna reka v Srednji Evropi. Druga pomembna reka je Tisa, èigav odsek na Mad¾arskem je dolg 596 kilometrov.
Pomembnej¹e stranske reke Donave: ob ju¾ni meji je Drava, na Maloj ni¾ini Lajta, in Rába (z Marcalom in Rábco), na levi strani Donave ob meji s Slovaèko Ipoly.
Najpomembnej¹e stranske reke Tise z desne strani so: Bodrog, Sajó in Zagyva, a na levem bregu Szamos, Hármas-Körös in Maros.
Najpomembnej¹a jezera:
Balaton (Najveèje jezero v Srednji Evropi).
Velencei-tó, podrèje z 26 kvadratnimi kilometri.
Ob meji z Avstrijo se nahaja Fertõ-tó (75 kvadratnih kilopmertov pripadajo Mad¾arski)
|
